108. člen
(odpravnina)
(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
(6) Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Komentar
Besedilo tega člena je v primerjavi z besedilom 1091. člena ZDR bistveno spremenjeno.
V tem členu je določena pravica do odpravnine, kadar bo delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, r...
Za polni dostop do vsebine se je potrebno naročiti!
Sodna praksa
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predstavlja prejemek iz delovnega razmerja na zakonski podlagi, kateremu se delavec ne more odpovedati. (Višje delovno in socialno sodišče - sodba Pdp 297/2012)
Nadomestilo, ki ga prejema delavec - invalid zaradi manj...
Ničnost dogovora o vnaprejšnji odpovedi delu odpravnine
Dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, je v delu, v katerem je dogovorjena nižja odpravnina od pripadajoče po 109. členu ZDR, da imata stranki urejene medsebojne obveznosti iz naslova odpravnine in drugih pravic iz delovnega razmerja in...
Nedopustnost pogojevanja izplačila odpravnine
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Dva meseca po tem je s tožnikom podpisala sporazum, s katerim sta se stranki dogovorili o skrajšanju odpovednega roka, denarnem povračilu in drugih pravicah ter obveznost...
Osnova za določitev odpravnine
ZDR v prvem odstavku 109. člena določa dve alternativni možnosti za določitev osnove za izračun odpravnine – povprečno mesečno plačo, ki jo je delavec prejel, ali povprečno mesečno plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odp...
Določitev ugodnejše višine odpravnine v odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je tožena stranka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku priznala pravico do odpravnine v višjem znesku, kot to izhaja na podlagi določbe 109. člena ZDR, je tožnik upravičen do odpravnine v ...
Neobstoj kontinuitete delovnega razmerja
Tožnik se je pri toženi stranki zaposlil na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. S podpisom te pogodbe ni ohranil pravic, ki jih pridobi pri prejšnjem delodajalcu. Kontinuiteta delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in prejšnjem delodaja...
Obstoj kontinuitete delovnega razmerja
Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljenem stališču sodne prakse (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Pri 7/2006 z dne 28. 3. 2006) bistveno, ali je delav...
Obstoj kontinuitete delovnega razmerja
Prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne pomeni pretrganje delovnopravne kontinuitete v smislu delovne dobe pri toženki, saj se je toženka s svojo vlogo za odobritev sredstev za ohranitev delovnih mest zavezala, da bo zaposlila 174 delavcev s polnim delovni...
Zakonska omejitev višine odpravnine
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine je treba upoštevati omejitev iz zakona, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove za izračun (povprečne plače tožeče stranke v zadnjih treh mesecih), saj za toženo stranko ne velja kolekti...
Določitev osnove za določitev odpravnine invalidu II. kategorije, ki dela krajši delovni čas
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine odpravnine pravilno izhajalo iz osnove, obračunane za polni delovni čas (tožnica je bila ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidka II. kategorije, ...
Obdavčitev odpravnine
Po določbi 9. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je predvidena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana delavcu pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dol...
Zapadlost odpravnine v skladu z ZDR, ki še ni vseboval izrecne določbe v zvezi s tem
Delodajalec je dolžan delavcu odpravnino po 109. členu ZDR izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (z izjemo, ki jo opredeljuje 5. odstavek 109. člena ZDR, pogoji za to izjemo pa v konkretnem primeru niso bili...
Za polni dostop do vsebine se je potrebno naročiti!
Prekrškovne sankcije
Delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se kaznuje z, globo od 3.000 do 20.000 EUR, če delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplača odpravnine
Za manjšega delodajalca je predpisana globa od 1.500 do 8.000 EUR.<...
Za polni dostop do vsebine se je potrebno naročiti!