Besedilo tega člena je v primerjavi z besedilom 88. člena ZDR bistveno spremenjeno.

Vsebina tega člena se neposredno nanaša na 4. člen Konvencije Mednarodne organizacije dela številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1983, ki določa, da delavcu delovno razmerje ne preneha, če ...

poslovni razlog

Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sist...

Tožnica je v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prevzeta dne 6. 1. 2014 s strani njenega nekdanjega moža. Če to drži, sodišče prve stopnje, glede na pravilno uporabo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1, ne bi smelo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena po poteku osmi...

Obstoj poslovnega razloga ne glede na spremembo akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest

Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je Vrhovno sodišče RS že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovne...

Obstoj poslovnega razloga – preprečevanje negativnega poslovnega izida

Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu g...

Obstoj poslovnega razloga – avtonomna odločitev delodajalca

Pri presoji poslovnega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v prihodnje dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodaj...

Obstoj poslovnega razloga – sprememba organizacije dela zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov

Ob koncu prvega trimesečja 2013 so bili rezultati neugodni in tudi prognoza je bila slaba, zaradi česar je tožena stranka dejansko in ne samo navidezno spremenila organizacijo dela ter zmanjšala štev...

Zaposlitev delavca v eni od povezanih družb samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta odpovedi iz poslovnega razloga.

Neutemeljeno je tudi revizijsko zavzemanje za to, da bi moral preizkus, ali je delo dveh revizorjev še potrebno, zajeti daljše časovno obdobje, ker naj bi v določenem obdobju res bi...

Presoja poslovnega razloga – sprememba organizacije dela s strani novega vodstva

Tožnik meni, da je bila odpoved podana iz neutemeljenega, diskriminatornega razloga, in sicer zaradi pripadnosti nekdanji vodstveni ekipi tožene stranke. Pripadnost nekdanji vodstveni ekipi ni okoliščina iz 6. člena...

Neobstoj poslovnega razloga – sočasna zaposlitev drugega delavca

Delodajalec ne sme sočasno, ko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu, zaposliti za določen ali nedoločen čas drugega delavca. Tožnik je navajal, da je tožena stranka sočasno, ko je tožnika ...

Opustitev roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v ZDR-1

Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času veljavnosti ZDR-1. Ta ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved delavcu kot prejšnji ZDR (ki je dolo...

Opustitev obveznosti obveščanja o nameravani odpovedi in ponujanja druge ustrezne zaposlitve v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v ZDR-1

Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitv...

Obstoj razloga nesposobnosti – nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov

Razen bistvene vsebine delovnega mesta, kot izhaja iz akta o sistemizaciji delovnih mest in opredelitve v delavčevi pogodbi o zaposlitvi, je za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih s...

Obstoj razloga nesposobnosti – nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov

Tožnik (zavarovalni zastopnik) ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (v decembru je izpolnil 9 % plana, januarja le 26 %), dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno (strank ob poteku zavarovanj ni pokl...

Neobstoj razloga nesposobnosti – trajna zdravstvena nezmožnost za delo

Izpodbijana odpoved ni bila podana iz razloga nesposobnosti v smislu druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, pač pa zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstve...

Neobstoj razloga nesposobnosti – začasna zdravstvena nezmožnost za delo

Ob ugotovitvi pooblaščenega zdravnika na obdobnem zdravstvenem pregledu, da delavec (začasno) več ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delovno mesto, se njegov delovnopravni položaj ob sodelovanju pooblaščenega zdravnika...

Presoja krivdnega razloga – postopek pred odpovedjo in v zvezi z njo

Tožena stranka tožnice pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi. Poleg tega je ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in ji ni omogoči...

Obstoj krivdnega razloga – kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja

V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo ...

Obstoj krivdnega razloga – kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja

Tožnik (dietni kuhar) je s tem, ko je odklonil redno tedensko čiščenje delovnih površin ob tekočem traku za razdeljevanje hrane, internih transportnih vozičkov in posode za sol, kršil pogodbene obveznos...

Neobstoj krivdnega razloga – ne obstaja nobena oblika krivde

Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde delavca. Ob ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik v takem psihičnem stanju, da si zaradi strahu pred napakami ni mogel pomagati drugače,...

Neobstoj krivdnega razloga – ni kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja

Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je sodelavcu, brez računov in brez takojšnjega prejema plačila, izdala blago. Prod...

Neobstoj krivdnega razloga kljub predhodnemu opozorilu

Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je utemeljen razlog za odpoved v smislu drugega odstavka 88. člena ZDR podan le v primeru kršitve, ki upoštevaje tudi predhodno pisno opozorilo onemogoča nadaljevanje pogod...

Presoja razloga invalidnosti – pogoji za zakonito odpoved

Tožnik zaradi invalidnosti ni bil več zmožen za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sodišči prve in druge stopnje pa sta preverjali tudi, ali obstaja možnost, da bi tožnik kljub ugotov...

Obstoj razloga invalidnosti – ugotovitev posebne komisije o obstoju podlage za odpoved

V konkretnem primeru je Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovni invalidki, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmo...

Neobstoj razloga invalidnosti – negativno mnenje posebne komisije

Tožnica resda ni izrecno navedla, da ima preostalo delovno zmožnost za delovna mesta, za katera je revident navajal, da jih ima prosta, vendar že iz same vsebine njenega zahtevka za vrnitev na delo izhaja, da se šteje za sposobno o...

Neobstoj razloga invalidnosti – dejansko opravljanje del v skladu s preostalo delovno zmožnostjo

Tožnica je bila z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je sklenil...

Delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se kaznuje z, globo od 3.000 do 20.000 EUR, , če odpove pogodbo v nasprotju z določbo 85. člena ter tretjega odstavka 89. člena

Za manjšega delodajalca je predpisana globa ...