Portal ZDR

109. člen

(splošno)

(1) Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

(2) Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Komentar

Besedilo tega člena je enako besedilu 110. člena ZDR.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila kot institut delovnega prava uvedena v letu 2003. ZDR-1 določa, da lahko pogodbo o zaposlitvi odpovesta delavec oziroma delodajalec, vendar le v določenih primerih. Posebnost izredne odpovedi pogodbe o zaposl...

Sodna praksa

Šteje se, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinam, ki lahko vplivajo na presojo le-te. To pa je glede na ustaljeno in enotno sodno prakso dejansko vprašanje, glede katerega je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev...

Presoja ugotovitve razloga za izredno odpoved

Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni vedno tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zlasti v primerih, ko je podana odpoved zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo tudi znake kaznivega dejanja, je mogoče o ug...

Presoja trenutka ugotovitve razloga za izredno odpoved

Subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na njihovo presojo. Gre za dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijske ...

Presoja ugotovitve razloga za izredno odpoved

Čeprav je datum ugotovitve odpovednega razloga dejansko vprašanje, pa je presoja, kakšna mora biti stopnja vedenja (seznanjenosti) delodajalca o kršitvi oziroma odpovednem razlogu, materialnopravne narave. Izvajanje dodatnih dokazov v potrditev že ugot...

Rok za podajo izredne odpovedi

Ker je tožena stranka za kršitve, ki so se očitale tožniku, izvedela najkasneje na zagovoru, pri čemer je v nadaljevanju podala tožniku izredno odpoved šele po preteku več kot petih mesecev, takšna odpoved zaradi prekoračitve 30-dnevnega subjektivnega roka ni za...

Presoja možnosti nadaljevanja delovnega razmerja

Pri presoji, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje, je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank. »Vse okoliščine« se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo »interesov obeh pogod...

Obstoj možnosti nadaljevanja delovnega razmerja

Sodišče druge stopnje je presodilo, da je tožnica v danih okoliščinah storila vse, kar bi lahko pričakovali od povprečno skrbnega delavca, s takšno presojo pa soglaša tudi revizijsko sodišče.

Iz dejans...

Obstoj možnosti nadaljevanja delovnega razmerja

Tožena stranka je obdržala tožnika v delovnem razmerju še dva tedna po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka...

Nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja

Očitano ravnanje tožnice kot varuha otrok je bilo nemoralno in nedopustno. In kot je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, to dejstvo ob ugotovljenem načinu kršitev nedvomno kaže na to, da med strankama ni več mogoče pričakovati vzpostavitve potr...

Prekrškovne sankcije

Delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se kaznuje z, globo od 3.000 do 20.000 EUR, če odpove pogodbo o zaposlitvi po poteku roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Za manjšega delodajalca je predpisana globa od 1.500 do 8.000 EUR...