110. člen
(razlogi na strani delavca)
(1) Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
- če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
(2) V primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
(3) V primeru iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
Komentar
Besedilo tega člena je v primerjavi z besedilom 111. člena ZDR spremenjeno.
V tem členu so določeni razlogi na podlagi katerih lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz izrednih odpovednih razlogov. Posebej je potrebno poudariti, da morajo poleg razlogov, ki so navedeni v tem členu obstajat...
Za polni dostop do vsebine se je potrebno naročiti!
Sodna praksa
Tožnici je delovno razmerje nezakonito prenehalo na podlagi ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te odpovedi tožena stranka ni mogla naknadno enostransko preklicati s tem, da je tožnico pozivala nazaj na delo. Četudi se tožnica tem pozivom ni odzvala, z dela ni izostala neupravičeno, tožena stranka pa ji ...
Neobveščanje delodajalca o razlogih za odsotnost z dela lahko pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pri presoji očitanih kršitev ugotovilo, da tožnik dne 9. 11. 2013 in 12. 11. 2013 ni prišel na delo, pri čemer je glede tega tožena stranka dokazala ...
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi sama po sebi ni nezakonita, če je delavec odsoten z dela zaradi bolniškega staleža več kot pet dni zaporedoma, vendar razloga svoje odsotnosti ne sporoči delodajalcu
V postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da za presojo zakonitosti izpodbijane izredne o...
Žalitve in grožnje delavca lahko predstavljajo zadosten razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je prišel k direktorici tožene stranke v pisarno ter zahteval, da ga odpusti iz poslovnih razlogov, sicer jo bo kazensko ovadil, da ga je spolno nadlegovala. Rekel ji je, da je najslabša ...
Kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, so lahko podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (uporaba službenega avtomobila v prostem času za neslužbene namene)
Tožnik je v spornem času uporabil službeno vozilo v prostem času oziroma za neslužbene name...
Lažno navajanje kraja, od koder se delavec vozi v službo, ima lahko vse znake kaznivega dejanja in je lahko podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnici je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1....
Znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve niso podani, če so delavčeve (neresnične) trditve, da se nad njim izvaja mobing in šikaniranje, izrečene zgolj direktorju (in namestniku) in ne v javnosti
Tožnica je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela iz razloga po 1. in 2. alineji prvega ods...
Delodajalec lahko obstoj kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in tako podlago za izredno odpoved ugotovi tudi šele na zagovoru delavca
ZDR ne predpisuje roka, kdaj je potrebno od pisne obdolžitve dalje omogočiti delavcu zagovor. V 2. odstavku 83. člena ZDR je zgolj določeno, da mora delodajal...
Za polni dostop do vsebine se je potrebno naročiti!